Kazalo
Latest images
Išči
Registriraj se
Prijava
Pozdravljeni! Sem Nala, opisala vam bom moje življenje. Ko so moji novi lastniki prišli pome, sem bila še čisto majcena kepica. V našem leglu je bilo okrog pet kužkov, jaz sem bila edina psička v leglu. Toda to še ni vse, bila sem tudi edina nerezervirana psička. Ko so lastniki prišli pome je bil november(jeseni). Moja prvotna lastnica je poklicala moje nove lastnike, da so vztopili v naš pesjak. Ko nas je poklicala smo vsi(tudi z mamico na čelu) pritekli iz utice. Ko je moja prvotna lastnica ogotovila, da sem jaz še edina psička, ki je nerezervirana, me je vzela v naročje in me podala Anji(moji novi lastnici, ki še hodi v osnovno šolo in zdaj gre v osmi razred).Tesno sem se stisnila k njej in spoznala, da je to ljubezen na prvi pogled. Anja me je s svojim objemom grela in bilo mi je prijetno toplo. Nato je prišla še Anjina mama, ki se je, tako, kot Anja, takoj raznežila ob pogledu name. Bila sem v središču pozornosti, vsi so me ljubkovali, moja mamica Stella pa me ni spustila izpred oči. Anja je pobožala mojo mamico in ji pokazala, da je z menoj vse vredu. Gospa je razlagala o različnih stvareh o meni in o naši družinici, vendar je Anja ni nič razumela(ne smej se!) saj smo mi in moja pasja družinica živeli v Šmarju pri Jelšah. Ko smo bili pripravljeni za odhod me je Anja za trenutek položila na tla, da sem lahko lulala, nato je gospa prinesla brisačko, da se ne bi ponečedila, kar v avtu ali še hujše, v Anjinem naročju!
Šli smo v njihov avtomobil, kjer me Anja ljubkovala in mirila, vožnje se nisem nič bala, bila sem le malo razburjena, ker nisem videla svoje matere. Toda naenkrat sem jo zagledala, kako je stekla mimo avta, vsa razburjena, ker sem izginila. Vedela sem, da ji je bilo tesno pri srcu.Po enourni vožnji smo prispeli v Spodnje Hoče, kjer je majhna trgovinica za živali, ki se ji reče Tukano. Zgodilo se je ravno tisto, česar nisem pričakovala, Anja in njena družina so me vzeli s seboj v Tukano. Pomerili so mi mojo prvo oprsnico, ki je bila rdeča, na njej pa so bili narisani vlečni psi(Super a ne?) oprsnica mi je, kar pristajala. Dobila sem svoje prvo rdeče ležišče, dobila sem tudi priboljške, hrano itd. Anja me je imela ves čas v naročju, bila sem izredno pridna. Od tega dne dalje se mi je rodila ljubezen do živalskih trgovin, v katere rada hodim še danes. Odpravili smo se v avtomobil in se namenili proti Anjini babici, ki živi na Koroški. Anjina babica se je, kar raznežila ob pogledu name. Celo njen pes Snoopy se me je razveselil. Anja me je še vedno držala v naročju, nato pa me je s košarico vred položila na sedežno garnituro. Ko sem se privadila, me je položila na tla, kjer sem spoznala svojega prvega, tujega, pasjega sorodnika Snoopya. V trenutku sva postala prijatelja, uh a Snoopy sploh ne ve, v kakšno mrcino bom zrastla iz takšne kepice. Skupaj z družino in z babico so zbirali imena. Babica je predlagala Lana, Anja Jenna, jaz pa z nobenim nisem bila zadovoljna. Proti moji volji so se odločili za Lano(uf, zakaj ravno ovca?!). No, kakorkoli je že bilo, smo se končno odpravili domov. Po desetih minutah smo prispeli do rdeče stolpnice, ki šteje štirinajst nadstropij. Anja me je odnesla po stopnicah v stolpnico, nato pa smo počakali na dvigalo. Nič se nisem bala. Prišli smo do našega stanovanja, ki je zdaj zrastel v moj nov dom. Anja me je odnesla v sobo in me tam pustila, da se naspim. Njeni starši so si premislil, da bi lahko spala v sobi z Anjo, saj bi se ponečedila( to seveda niso naredili prav, saj mora vsak mladiček prvi dve noči prespati s svojim lastnikom, da se privadi na nov dom.) Te napake jima še vedno ne oprostiva z Anjo. Bila je že tema, zato se je moja nova družina odpravljala spati. Anja je prišla še zadnjič k meni, me pobožala in pocarkljala se z menoj igrala, nato pa sem ostala sama v tej temni noči. Anja se je s težavo odpravila spati, saj je vedela, da so starši naredili napako in še jaz nisem navajena na nov dom, 100% je bilo za pričakovati, da bom jokala, zato Anja ni zatisnila očesa. Okrog enih zvečer se je pričelmoj pasji koncert. Javkala sem, kot, nora, vendar ni nič pomagalo.Okrog 5.00 zjutraj sem še, kar javkala, Anjina mama se je ravno, kar odpravljala v službo, zato me je potolažila, pol urce je bil mir, vendar ko je odšla....! Pa jok in krik, pa spet jok in krik! Anja me več ni mogla poslušati, zato se je odločila ostati z menoj. Stisnila me je k sebi, vendar sem še, kar naprej vreščala. Ker je mislila, da bom edino, tako utihnila me je nesla v spalnico na posteljo, vendar sem s tem zbudila le še dedka. Anja me je v strahu, da se bo dedek zbudil odnesla v kuhinjo in zaprla kuhinjska vrata. Dala mi je mleko, brikete in vodo. Končno sem se le umrila, tudi dedek je prišel v kuhinjo, kjer se je pogovarjal z Anjo. Mirno sem zaspala, Anja pa je bedela ob meni in me niti za sekundo ni pustila same. Kmalu za tem, ko sem se prebudila je k meni prišla Anjina muca- ki je mešanka med Main Coon- Nelly in me začela ljubkovati Iz tega se je razvilo pravo prijateljstvo, ker je Nelly budno pazila name, si je Anja za sekundo odahnila. Čez nekaj časa me je peljala na sprehod(psiček mora na sprehod po vsaki jedi, igri, spanju na sprehod). Hodila sem, kar brez povodca, za pse se še zmenila nisem. Šli sva na kratek sprehod okrog stolpnice, bila sem še mala in nisem zmogla narediti velike poti.
Čez nekaj tednov hoje brez povodca, me je začela privajati na oprstnico in povodec. Prvi dan sem se upirala in nisem hotela hoditi, trug dan sem že postopoma, tretji dan sem, kar blestela! Začela sem spoznavati pse(po prvih dveh ceplenjih), travnike, potočke, ribnik itd. Najraje sem se namakala v potočku(vendar samo poleti in spomladi). Spoznala sem različne vrste psov, vsi so me imeli radi, ljudje me, kar niso nehali ljubkovati. Vsem ljudem je zastajala sapa ob pogledu name(in še vedno jim). Začeli sva z rednim česanjem in ščetkanjem zobovja, tudi z čiščenjem ušes sva pričeli. Naučila sem se svoj prvi trikec " Tačko". Naučila sem se ga v desetih minitah, nato me je Anja začela privajati, da ga naredim tudi pred drugimi ljudmi. Saj veste, kako je to, trema pač. Že čez kakšen teden sem se naučila, dati petko(gimmy 5). Nato sva se naučili dati ljubčka. Največ preglavic mi je delal trikec " Sedi" sicer ga sedaj obvladam, saj je zelo lahek trikec ali celo najlažji. Pri štirim mesecih sem se naučila " prostor". Nato so sledili trikci " pojdi v vodo, daj glas, hop, preskoči, pohiti, levo, desno taco, povaljaj se, hodi v krogu, plazi se, utihni, vleči, potegni, počakaj, sedi in počakaj, prostor in počakaj,itd." Kmalu zatem sem se naučila tudi trikec " Poleg" ki ga sedaj obvladam, vendar le, če Anja drži priboljšek v roki.
Kmalu se je začela moja prva zima! Ne veste, kako sem bila vesela, že pri dveh mesecih sem vlekla sani, vendar popolnoma prazne. To je bil užitek! Igrala sem se z vsemi psi, šla celo v trhovino Tuš in še marsikaj. Kmalu je sledilo moje tretje ceplenje in dobila sem potni list in čip v ušesu. Sedaj sem bila popolna. Vsi ljudje so spraševali Anjo, kako to, da sem tako čista(in še zdaj jo ob vsakem koraku), spraševali so tudi, kako to, da sem, tako mlada in znam že, kar nekaj trikcev, spraševali so jo vse o meni in o naši pasmi, Anja še vedno s užitkom odgovarja na vsa njihova vprašanja, medtem, ko jaz potrpežljivo čakam, da me bo kdo opazil. Ko sem dopolnila eno leto se mi je uresničila največja želja, šli smo na morje in sicer na Hrvaško. Ker sem bila še mlada sem povročala, kar predcej težav in požrla, kar nekaj Anjinih živcev, na morju sem več krat pobegnila, vendar ko smo drugič pri mojih skoraj dveh letih, sem bila neverjetno pridna, hodila sem brez povodca, ko so me samo pustili zunaj brez ograje, nisem pobegnila itd.
No vglavnem bilo je super, le to, da sem se močno bala, ko smo čakali na Trajekt, saj je močno ružilo, ko so ljudje vozili, vzdolž iz drugih ladij. Že, ko sem bila stara manj, kot eno leto, smo hodili na izlete. Pri enem letu in pol sem bila že na, kar nekaj krajih npr. Mariborski otok, ob reki Dravi, na kmetiji, Pohorju, Framu, Hrvaški,Šumiku itd. Več mojih posnetkov(trikcen dogodivščin, treniranja itd.) si lahko ogledate pod temo " Video posnetki". Pod moj blog, boste izvedli določene stvari, ki bi jih bilo vredno vedeti pred nakupm psa.
Veliko sreče pri prebiranju moje strani, upam, da vam bo zanimiva(saj se vedno, kaj novega dogaja) in da boste, še kaj spoznali o Samojedih in o psih nasploh.
Vir: Moja spletna stran http://Anchek.webs.com/
Šli smo v njihov avtomobil, kjer me Anja ljubkovala in mirila, vožnje se nisem nič bala, bila sem le malo razburjena, ker nisem videla svoje matere. Toda naenkrat sem jo zagledala, kako je stekla mimo avta, vsa razburjena, ker sem izginila. Vedela sem, da ji je bilo tesno pri srcu.Po enourni vožnji smo prispeli v Spodnje Hoče, kjer je majhna trgovinica za živali, ki se ji reče Tukano. Zgodilo se je ravno tisto, česar nisem pričakovala, Anja in njena družina so me vzeli s seboj v Tukano. Pomerili so mi mojo prvo oprsnico, ki je bila rdeča, na njej pa so bili narisani vlečni psi(Super a ne?) oprsnica mi je, kar pristajala. Dobila sem svoje prvo rdeče ležišče, dobila sem tudi priboljške, hrano itd. Anja me je imela ves čas v naročju, bila sem izredno pridna. Od tega dne dalje se mi je rodila ljubezen do živalskih trgovin, v katere rada hodim še danes. Odpravili smo se v avtomobil in se namenili proti Anjini babici, ki živi na Koroški. Anjina babica se je, kar raznežila ob pogledu name. Celo njen pes Snoopy se me je razveselil. Anja me je še vedno držala v naročju, nato pa me je s košarico vred položila na sedežno garnituro. Ko sem se privadila, me je položila na tla, kjer sem spoznala svojega prvega, tujega, pasjega sorodnika Snoopya. V trenutku sva postala prijatelja, uh a Snoopy sploh ne ve, v kakšno mrcino bom zrastla iz takšne kepice. Skupaj z družino in z babico so zbirali imena. Babica je predlagala Lana, Anja Jenna, jaz pa z nobenim nisem bila zadovoljna. Proti moji volji so se odločili za Lano(uf, zakaj ravno ovca?!). No, kakorkoli je že bilo, smo se končno odpravili domov. Po desetih minutah smo prispeli do rdeče stolpnice, ki šteje štirinajst nadstropij. Anja me je odnesla po stopnicah v stolpnico, nato pa smo počakali na dvigalo. Nič se nisem bala. Prišli smo do našega stanovanja, ki je zdaj zrastel v moj nov dom. Anja me je odnesla v sobo in me tam pustila, da se naspim. Njeni starši so si premislil, da bi lahko spala v sobi z Anjo, saj bi se ponečedila( to seveda niso naredili prav, saj mora vsak mladiček prvi dve noči prespati s svojim lastnikom, da se privadi na nov dom.) Te napake jima še vedno ne oprostiva z Anjo. Bila je že tema, zato se je moja nova družina odpravljala spati. Anja je prišla še zadnjič k meni, me pobožala in pocarkljala se z menoj igrala, nato pa sem ostala sama v tej temni noči. Anja se je s težavo odpravila spati, saj je vedela, da so starši naredili napako in še jaz nisem navajena na nov dom, 100% je bilo za pričakovati, da bom jokala, zato Anja ni zatisnila očesa. Okrog enih zvečer se je pričelmoj pasji koncert. Javkala sem, kot, nora, vendar ni nič pomagalo.Okrog 5.00 zjutraj sem še, kar javkala, Anjina mama se je ravno, kar odpravljala v službo, zato me je potolažila, pol urce je bil mir, vendar ko je odšla....! Pa jok in krik, pa spet jok in krik! Anja me več ni mogla poslušati, zato se je odločila ostati z menoj. Stisnila me je k sebi, vendar sem še, kar naprej vreščala. Ker je mislila, da bom edino, tako utihnila me je nesla v spalnico na posteljo, vendar sem s tem zbudila le še dedka. Anja me je v strahu, da se bo dedek zbudil odnesla v kuhinjo in zaprla kuhinjska vrata. Dala mi je mleko, brikete in vodo. Končno sem se le umrila, tudi dedek je prišel v kuhinjo, kjer se je pogovarjal z Anjo. Mirno sem zaspala, Anja pa je bedela ob meni in me niti za sekundo ni pustila same. Kmalu za tem, ko sem se prebudila je k meni prišla Anjina muca- ki je mešanka med Main Coon- Nelly in me začela ljubkovati Iz tega se je razvilo pravo prijateljstvo, ker je Nelly budno pazila name, si je Anja za sekundo odahnila. Čez nekaj časa me je peljala na sprehod(psiček mora na sprehod po vsaki jedi, igri, spanju na sprehod). Hodila sem, kar brez povodca, za pse se še zmenila nisem. Šli sva na kratek sprehod okrog stolpnice, bila sem še mala in nisem zmogla narediti velike poti.
Čez nekaj tednov hoje brez povodca, me je začela privajati na oprstnico in povodec. Prvi dan sem se upirala in nisem hotela hoditi, trug dan sem že postopoma, tretji dan sem, kar blestela! Začela sem spoznavati pse(po prvih dveh ceplenjih), travnike, potočke, ribnik itd. Najraje sem se namakala v potočku(vendar samo poleti in spomladi). Spoznala sem različne vrste psov, vsi so me imeli radi, ljudje me, kar niso nehali ljubkovati. Vsem ljudem je zastajala sapa ob pogledu name(in še vedno jim). Začeli sva z rednim česanjem in ščetkanjem zobovja, tudi z čiščenjem ušes sva pričeli. Naučila sem se svoj prvi trikec " Tačko". Naučila sem se ga v desetih minitah, nato me je Anja začela privajati, da ga naredim tudi pred drugimi ljudmi. Saj veste, kako je to, trema pač. Že čez kakšen teden sem se naučila, dati petko(gimmy 5). Nato sva se naučili dati ljubčka. Največ preglavic mi je delal trikec " Sedi" sicer ga sedaj obvladam, saj je zelo lahek trikec ali celo najlažji. Pri štirim mesecih sem se naučila " prostor". Nato so sledili trikci " pojdi v vodo, daj glas, hop, preskoči, pohiti, levo, desno taco, povaljaj se, hodi v krogu, plazi se, utihni, vleči, potegni, počakaj, sedi in počakaj, prostor in počakaj,itd." Kmalu zatem sem se naučila tudi trikec " Poleg" ki ga sedaj obvladam, vendar le, če Anja drži priboljšek v roki.
Kmalu se je začela moja prva zima! Ne veste, kako sem bila vesela, že pri dveh mesecih sem vlekla sani, vendar popolnoma prazne. To je bil užitek! Igrala sem se z vsemi psi, šla celo v trhovino Tuš in še marsikaj. Kmalu je sledilo moje tretje ceplenje in dobila sem potni list in čip v ušesu. Sedaj sem bila popolna. Vsi ljudje so spraševali Anjo, kako to, da sem tako čista(in še zdaj jo ob vsakem koraku), spraševali so tudi, kako to, da sem, tako mlada in znam že, kar nekaj trikcev, spraševali so jo vse o meni in o naši pasmi, Anja še vedno s užitkom odgovarja na vsa njihova vprašanja, medtem, ko jaz potrpežljivo čakam, da me bo kdo opazil. Ko sem dopolnila eno leto se mi je uresničila največja želja, šli smo na morje in sicer na Hrvaško. Ker sem bila še mlada sem povročala, kar predcej težav in požrla, kar nekaj Anjinih živcev, na morju sem več krat pobegnila, vendar ko smo drugič pri mojih skoraj dveh letih, sem bila neverjetno pridna, hodila sem brez povodca, ko so me samo pustili zunaj brez ograje, nisem pobegnila itd.
No vglavnem bilo je super, le to, da sem se močno bala, ko smo čakali na Trajekt, saj je močno ružilo, ko so ljudje vozili, vzdolž iz drugih ladij. Že, ko sem bila stara manj, kot eno leto, smo hodili na izlete. Pri enem letu in pol sem bila že na, kar nekaj krajih npr. Mariborski otok, ob reki Dravi, na kmetiji, Pohorju, Framu, Hrvaški,Šumiku itd. Več mojih posnetkov(trikcen dogodivščin, treniranja itd.) si lahko ogledate pod temo " Video posnetki". Pod moj blog, boste izvedli določene stvari, ki bi jih bilo vredno vedeti pred nakupm psa.
Veliko sreče pri prebiranju moje strani, upam, da vam bo zanimiva(saj se vedno, kaj novega dogaja) in da boste, še kaj spoznali o Samojedih in o psih nasploh.
Vir: Moja spletna stran http://Anchek.webs.com/
